Zabojnikom za rabljena oblačila v Pettendorfu grozi umik: smetenja se povečujejo!

Zabojnikom za rabljena oblačila v Pettendorfu grozi umik: smetenja se povečujejo!

Mesto Pettendorf načrtuje odstranitev zabojnikov za rabljena oblačila iz PettenDorfladen. Razlog za to odločitev je nenehno smetenje okrog zabojnikov. Predvsem opazno je pogosto odlaganje ostankov odpadkov, tudi hrane, v te zabojnike. Pričakovanja, da bodo državljani ob polnih zabojnikih stara oblačila odnašali s seboj, se očitno niso uresničila. Namesto tega prihaja do nedovoljenega odlaganja oblačil in odpadkov izven zabojnikov, kar se lahko kaznuje kot okoljski zločin. Če se bo slabo stanje zabojnikov še naprej slabšalo, jih bo mesto odstranilo. Po besedah ​​Pettendorf.de/aktuelles/alle-melden/geplanter-abzug-der-altkleidercontainer-beim-pettendorfladen// bo v prihodnosti stara oblačila mogoče oddati le v reciklažnem centru Kneiting.

Z reorganizacijo odlaganja rabljenega tekstila se spreminja tudi pravni okvir. Od leta 2025 je v veljavi nova direktiva EU, ki določa, da je treba tekstil, tudi umazana ali polomljena oblačila, odlagati v zabojnike za rabljena oblačila. To pravilo povzroča zmedo med potrošniki in zaskrbljenost med neprofitnimi organizacijami. Direktiva EU ne razlikuje med nosljivimi in poškodovanimi oblačili. Potrošniško svetovalno središče v Hamburgu zato priporoča, da se močno umazan tekstil, ki ni več nosljiv, odvrže med ostanke odpadkov, da bi preprečili vse večjo obremenitev reciklažnih centrov, saj [NDR poroča.

Izzivi odlaganja starih oblačil

Nova uredba prinaša velike izzive. Postopek recikliranja tekstilnih vlaken je zapleten in drag; Le 1 % novih oblačil je iz starega tekstila. Neprofitne organizacije zato pozivajo, da v zabojnike odlagajo le uporabna stara oblačila. Pri komunalnih komunalnih podjetjih ob tem opozarjajo, da poškodovana oblačila ne sodijo v zabojnike za rabljena oblačila, ampak jih je treba odvreči med ostanke odpadkov. Trenutno se manj kot polovica vseh starih oblačil v EU zbere za recikliranje ali ponovno uporabo. Posebej problematičen je trend hitre mode, saj vsako leto povzroča večjo količino rabljenih oblačil. Evropejci v povprečju kupijo skoraj 26 kg tekstila in jih zavržejo 11 kg, poroča NDR.

Da bi rešila problem proizvodnje tekstilnih odpadkov, je EU uvedla nove uredbe, ki določajo zavezujoče cilje za zmanjšanje količine tekstilnih odpadkov. Stroške zbiranja, sortiranja in recikliranja bodo morali v prihodnje nositi proizvajalci. Spodbuja se tudi učinkovitejše odstranjevanje neprodane hrane. Do leta 2030 bi morale države članice EU sprejeti ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane za 30 % na prebivalca. Poleg tega morajo države nove sisteme prenesti v nacionalno zakonodajo v 20 mesecih, kot zahteva Evropski parlament.